Ženska svetovalnica je prostovoljna ženska organizacija, ki deluje na področju psiho-socialne pomoči in samopomoči žensk, ki so žrtve nasilja ali imajo motnje hranjenja. Obstajamo od leta 1993 (od oktobra 1994 tudi formalno kot samostojno društvo). Ženskam v stiski nudimo brezplačno svetovanje, zagovorništvo, informacije o pristojnostih javnih služb in pomoč pri organizaciji skupin za samopomoč. Poleg tega delujemo tudi javno (kolikor le moremo): opozarjamo na družbene okoliščine, ki pogosto pogojujejo stiske žensk, se borimo proti različnim oblikam diskriminacije žensk, se zavzemamo za pravice žensk.

V Ženski svetovalnici skušamo slediti vsemu temu tako da:

• nudimo prostor, kamor se ženske v stiski lahko obrnejo po pomoč oz. informacije;
• dajemo jim podporo pri njihovih lastnih odločitvah;
• skupaj s svetovalko ženska išče možnosti za spreminjanje svoje življenjske situacije;
• organiziramo delovanje skupin za ženske z motnjami hranjenja;
• pri motnjah hranjenja omogočimo tudi sodelovanje svojcev;
• naše svetovanje temelji na specifičnih ženskih izkušnjah;
• ženskam skušamo dati prostor, kjer se počutijo varno in lahko brez zadržkov govorijo o svojih težavah;
• spodbujamo, podpiramo in nudimo pomoč pri organizaciji različnih oblik pomoči in samopomoči;
• izdajamo letake, ki nudijo osnovne informacije o tem, kam se ženska lahko zateče in obrne po pomoč, ko se znajde v stiski;
• s to obliko skupnostnega dela skušamo premostiti prepad med institucijami in žensko;
• ženski skušamo razširiti možnosti izbire;
• s svojim delom se trudimo rušiti stereotipe o ženskah preko delovanja v medijih;
• povezujemo se z drugimi skupinami in ustanovami, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko pri nas in v tujini.

Konkretno pa ženskam nudimo naslednje vrste pomoči:

• svetovanje
• nudenje podpore pri organizaciji novih projektov in skupin za samopomoč
• uporabnice se nam lahko pridružijo kot prostovoljke
• kreiranje ženskega prostora
• podpora projektom, katerih nosilke so uporabnice.

Nudenje psihosocialne pomoči in svetovanje ženskam, kot osnovna dejavnost Ženske svetovalnice, poteka neprekinjeno skozi vse leto, in sicer vsak delovni dan (od ponedeljka do petka). Ženska ima možnost priti z nami v stik vsak dan v času uradnih ur, telefonsko ali osebno, preko pisma ali e-maila, ko se z dežurno prostovoljko lahko dogovori za način in termin kasnejšega srečevanja. Ko gre za krizno situacijo, je ena od svetovalk na voljo, da se lahko z žensko takoj pogovori.

Osnovna načela našega dela:

• ANONIMNOST
• PRILAGAJANJE DELA IN ČASA (V OKVIRU ZMOŽNOSTI) POTREBAM ŽENSK
• SPOŠTUJEMO, CENIMO IN SPREJEMAMO VSAKO POSAMEZNICO
• POPOLNA ZAUPNOST PODATKOV
• UPOŠTEVAMO ŽENSKO PERSPEKTIVO IN SPECIFIČNE ŽENSKE IZKUŠNJE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU, KI VPLIVAJO NA NAŠE ŽIVLJENJE
• NAŠE USLUGE SO BREZPLAČNE.

Psihosocialno svetovanje ženskam je osnovna dejavnost Ženske svetovalnice, ki poteka skozi vse leto. Svetovanje lahko poteka po telefonu, pisno ali osebno, in sicer kot:

• enkraten pogovor;
• svetovanje na krajše obdobje (ženska prihaja predvidoma tedensko v krajšem obdobju, v katerem s svetovalko predelujeta konkretnejše in manj kompleksne probleme);
• kontinuirano svetovanje na daljše obdobje (ženska prihaja kontinuirano skozi daljše časovno obdobje, v tem času osvetli več problematičnih področij v svojem življenju, s svetovalko poskušata najti načine za izboljšanje njenega položaja ter razumevanja situacije);
• nekontinuirano svetovanje na daljše obdobje (ženska se s svetovalko občasno srečuje skozi daljše časovno obdobje, ko začuti potrebo, da bi se o čem želela pogovoriti);

Informacijska mreža. Ena od ponudb svetovalnice je tudi nudenje informacij in nasvetov o organizacijah, kjer lahko ženske poiščejo ustreznejšo pomoč. V ta namen zbiramo podatke s področij zaposlovanja, sociale, prava, izobraževanja, samopomoči in skušamo vzpostaviti "informacijsko mrežo" za potrebe svetovalnice in njenih uporabnic;

Zagovorništvo. Ženska svetovalnica izvaja sledeče oblike zagovorništva:

• psihološko zagovorništvo, kot del procesa svetovanja (postaviti se na stran ženske, podpreti njene odločitve);
• zagovorništvo v smislu pomoči pri urejanju konkretnih zadev (spremljanje in zagovorništvo žensk na centrih za socialno delo, sodiščih, policiji ter v drugih uradnih ustanovah, kjer se lahko počutimo izgubljene, ter pomoč pri sestavljanju uradnih dopisov, prošenj, pritožb, pri izpolnjevanju obrazcev);
• osveščanje in informiranje žensk o njihovih pravicah; oktobra 1998 je v sodelovanju Ženske svetovalnice in PIC-a izšla brošura z naslovom »Poti iz nasilja« z osnovnimi informacijami o tem, na katere institucije se lahko ženske obrnejo, da bi si pomagale iz nasilne situacije, kateri pravni predpisi veljajo na tem področju. Brošura je zastavljena v obliki odgovorov na najpogostejša vprašanja, ki so nam jih postavljale ženske.