Delavnica: Položaj žensk in otrok v globalni perspektivi

Delavnica v maju bo posvečena predstavitvi “Položaja žensk in otrok” , kot ga je v knjigi: Človekove pravice in socialna pravičnost v globalni perspektivi (2009), predstavila Susan C. Mapp, izredna direktorica za institucionalno učinkovitost in inovativnost, profesorica socialnega dela (Elizabethtown College) ter soustanoviteljica in glavna urednica revije Journal of Human Rights and Social Work.

Diskriminacija, revščina in pomanjkanje izobraževanja povečujeta tveganje, da bodo ženske živele v revščini in imele manjši dostop do izobrazbe.

Ženske opravljajo ⅔ dela, prejemajo pa le 10 % dohodka in imajo v lasti manj kot 1 % premoženja (ZN, 2005).

Pogosto so izpostavljene težavam zaradi nižjega družbenega položaja in škodljivemu ali neenakemu obravnavanju.

Posebne oblike nasilja nad ženskami so povezane z zdravjem in vlogo spola.

Zaradi ranljivega položaja žensk ZN 1979 sprejmejo Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW)[1], ki opredeljuje diskriminacijo žensk in naloge podpisnic za odpravo, da bi izkoreninile škodljive prakse in diskriminatorni odnos do žensk (189 držav pogodbenic).

Kljub ratifikaciji je CEDAW je prejela več pridržkov kot katerakoli druga mednarodna pogodba z razlagami, da deli CEDAW kršijo kulturne norme in podpisnice zato izražajo zadržke do 2. in 16. čl. (enakost pred zakonom in zakonski skupnosti), ki so temeljna načela CEDAW, zato ZN menijo, da so nedopustni.

Pomembno je, da razumemo prednosti in slabosti argumentov glede vprašanja žensk in kulturne relativnosti in da se znamo odzvati na trditve, kot so: “to je le njihova kultura; ne smemo se vmešavati.”


Delavnica bo potekala 26. 05. 2022 ob 16.uri preko Zooma. Prijavite se lahko na matejka@svetovalnica.org.

[1] The Convention on the Elimination of All Forms of Discrimination against Women (CEDAW)

]]>

#NisiSama|Tudi v Ljubljani razkrito spolno nadlegovanje mlade igralke


“Me too”

Gibanje #MeToo (Jaz tudi) z različnimi sorodnimi imeni je družbeno gibanje proti spolni zlorabi in spolnemu nadlegovanju.

Izraz “Jaz tudi” je v tem kontekstu leta 2006 na Myspace prvotno uporabila preživela aktivistka zoper spolno nadlegovanje Tarana Burke. Podobno, kot druga gibanja za socialno pravičnost in opolnomočenje, temelji “Me too” na prekinitvi tišine in opolnomočenju žensk z empatijo in solidarnostjo, zlasti mladih in ranljivih, da svojo moč izrazijo z demonstracijami in jasno pokažejo, koliko žensk je preživelo spolni napad in nadlegovanje, zlasti na delovnem mestu.

Po razkritju razširjenih obtožb o spolni zlorabi se je gibanje začelo širiti kot hashtag (#) na družbenih omrežjih. Ameriška igralka Alyssa Milano je objavila: “Če bi vse ženske, ki so bile spolno nadlegovane ali zlorabljene, kot status napisale “Jaz tudi”, bi ljudem morda dali občutek, kako velik je problem.”

Sledile so številne odmevne objave in odzivi ameriških zvezd, katere so s široko medijsko pokritostjo in razprav o spolnem nadlegovanju, zlasti v Hollywoodu, privedle do odmevnih odpuščanj, pa tudi kritik in reakcij.

Potem ko so milijoni ljudi besedno zvezo “Me too” začeli uporabljati, se je razširila tudi v druge jezike

 

Nisam tražila #Nisisama

Potem ko je igralka Milena Radulović spregovorila o spolnem nadlegovanju in  uglednega profesorja in režiserja obtožila posilstva, so se v le nekaj urah povezale ženske iz celotne regije.  Zaupale so si svoje travme in si povedale #Nisisama.

 

Tudi v Sloveniji #Nisisama

Tudi v Sloveniji je sledila javna izpoved slovenske igralke Mie Skrbinac, ki je spregovorila o spolnem nadlegovanju med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Kliknite na sliko za ogled posnetka.

Mia pove kako je občutila spolno nadlegovanje.

Stiska, ki jo v takem primeru občutiš in posledice ki jih nosiš so ogromne. Gre za postopno izgubo dostojanstva, samospoštovanja, lastne vrednosti.

Spolno nasilje pogosto vzame žrtvi moč, tako da najpogosteje žrtev ne more odreagirati in potrebuje veliko časa da lahko o tem spregovori.

Mia razkrije, zakaj ni takoj razkrila spolno nasilje: 

Sram me je bilo. Sram me je bilo priznati to sami sebi, imela sem se za močno žensko z jasnimi stališči in to da ne znam v taki situaciji reagirati, da otrpnem, mi je bilo zelo težko nositi.

Za zaustavitev nasilja ni dovolj le preživetje, saj se nasilje z umikom ne prekine, nasilnež si poišče druge žrtve in nadaljuje z nasiljem:

In tudi kasneje ko sem zapustila akademijo, sem večkrat slišala, da se je opozarjalo na ta primer, na dotičen primer, da se je imenovalo profesorja, da se je opozarjalo druge profesorje, pa ta dotični profesor še vedno predava.

Mia s tem ko ni razkrila ime povzročitelja nasilja želi, da se pregon nasilja ne konča pri dotičnem primeru, temveč želi zaščiti prihodnje generacije deklet in žensk, ki jim bo omogočeno dostojno življenje brez zlorab in nasilja.

Če ste žrtev nasilja nas kontaktirajte.

Pomagali vam bomo, da se nasilje ustavi.

]]>

"svetovni dan otroka"

Po priporočilih Organizacije združenih narodov se na prvi ponedeljek v oktobru praznuje Svetovni dan otroka. Varovanje koristi otroka je eno temeljnih načel Konvencije o otrokovih pravicah, pri čemer njen 3. člen določa naslednje: Pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, morajo biti otrokove koristi glavno vodilo. Jan in Jana gresta na sodišče Ob  svetovnem dnevu otroka je Vrhovno sodišče izdalo dve publikaciji, namenjeni najmlajšim. Slikanici sta namenjeni vsem otrokom v starosti med 5 in 8 let, ki morajo nastopiti pred sodišči kot priče v kazenskih postopkih. Udeleženost v sodnih postopkih, tudi v vlogi priče, lahko marsikomu povzroča nelagodje. Najbolj izpostavljena kategorija prebivalstva so pri tem ravno otroci. Zaradi njihove občutljivosti in ranljivosti je nujno, da se morebitni negativni vplivi postopka na razvoj otroka čimbolj zmanjšajo.

Po strokovnem posvetu Otrok pred sodiščem, ki ga je Vrhovno sodišče organiziralo leta 2008, je sodstvo na osnovi mnenj različnih strokovnjakov ter izkušenj sodnikov pri delu z otroki v kazenskih postopkih, pristopilo k izdelavi publikacij, prilagojenih otrokom različnih starostnih skupin. V želji, da bi otrokom olajšali postopek pričanja v kazenskih postopkih ter jih na to pripravili, je njihov namen otrokom na prijazen način predstaviti njihovo vlogo v postopku ter pomen in funkcijo sodišča. Ob Svetovnem dnevu otroka je tako izšel prvi sklop publikacij, ki so okrožnim sodiščem že razdeljene in se bodo otrokom pošiljale skupaj z vabilom na pričanje. Slikanici sta oblikovno ločeni za punce in fante ter namenjeni starostni skupini od 5 do 8 let. Obe slikanici sta na voljo tudi na spletnih straneh slovenskega sodstva. V nastajanju so tudi brošure za otroke od 9. do 13. leta in od 14. do 17. leta. Slednji se od prvih dveh razlikujeta v zunanji podobi in zahtevnosti besedila, izdani pa bosta predvidoma v začetku naslednjega leta. V prihodnosti bomo pripravili podobne vsebine tudi za postopke razveze zakonske zveze. Vsebina povzeta s spletne strani Vrhovnega sodišča RS; http://www.sodisce.si/sodni_postopki/objave/2010100614555440/, kjer si lahko snamete tudi brošurice.

.]]>