Delavnica: Medvrstniško nasilje

Medvrstniško nasilje je tema kateri se posveča vse premalo pozornosti.

Otroci in mladostniki so pogosto žrtve  nasilja  v šoli, medtem ko se spletno nasilje nad njimi lahko  pojavi  kjerkoli in kadarkoli. Le-temu  ni mogoče ubežati, niti se skriti  pred njegovim posegom v zasebnost, saj imamo vsi elektronske naprave v obliki pametnega  telefona ali računalnika vedno kje pri roki.

Pogosto se tudi dogaja da  se nasilje nad otrokom najprej dogaja v šolskem okolju  v obliki ustrahovanja, zasmehovanja, izsiljevanja, ali  v fizični obliki, nato pa  le-to preraste v spletno nasilje nad žrtvijo.

Na septembrski delavnici bomo govorili o oblikah medvrstniškega nasilja, o znakih po katerih prepoznate ali je vaš otrok žrtev nasilja, o posledicah nasilja,  o pasteh spletnega nasilja,  ter kako se mu izogniti.  Spregovorili bomo  tudi o  tem kdo lahko postane žrtev nasilja in kdo  je  nasilnež,  ter  učinkovitih načinih pomoči  žrtvam medvrstniškega nasilja.

Delavnica bo potekala v četrtek, 22. 09. 2022 ob 16. uri preko Zoom-a.

Na delavnico se lahko prijavite pri mag. kazen. prav. Mojci Mencinger, univ. dipl. prav. na email naslovu: mojca@svetovalnica.org.

Vljudno vabljeni.

]]>

Delavnica: Kakovostna prihodnost v izobraževanju


Vljudno vas vabimo k sodelovanju in diskusiji za skupno učenje in izmenjavanje izkušenj.

Spoznali bomo študentko Manco Eirene Fakultete DOBA, ki bo v okviru študijske prakse krepila sposobnosti prezentacije na temo kakovostne prihodnosti v izobraževanju na naši aprilski delavnici.

Teme aprilske delavnice bodo:

  • Kaj je management in zakaj je njegovo znanje in razumevanje pomembno?
  • Ali sledimo spremembam v okolju, ki postaja vse bolj digitalno usmerjeno?
  • Kakšna bo prihodnost izobraževanja in vloga vzgojitelja/učitelja?
  • Bomo še poznali institucije kot sta vrtec in šola?
  • Kakšni so scenariji za prihodnost izobraževanja?
  • Kako inovativno voditi in kako inovativno izobraževati? Pogledali si bomo dva izvrstna primera kakovostnega izobraževanja slovenskih učiteljev, ki sta zmagala na natečaju Global Teacher Prize in navdušila Slovenijo s svojim zgledom.

Vse to in še več, se bomo pogovarjali na dogodku in skočili v prihodnost s pomočjo strokovnjakov OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development), ki se ukvarjajo z ustvarjanjem boljše politike izobraževanja za boljše življenje.

Delavnica bo potekala 28. 4. 2022 ob 16.00 preko aplikacije Zoom. Za spletno povezavo na delavnico se prijavite na: zenska@svetovalnica.org.

]]>

Ženski lobi Slovenije: POZIV K UKREPANJU

Spoštovani, spoštovane! Borut PAHOR, predsednik RS,  Janez JANŠA, predsednik vlade RS, Igor ZORČIČ, predsednik DZ RS, in poslanke, poslanci DZ RS, Monika GREGORČIČ, predsednica Odbora za zunanjo politiko pri DZ RS, ter ministri, ministrice Vlade RS!

POZIV K UKREPANJU

Na vas se obračamo kot na ključne državne deležnike z močjo ukrepanja tudi na področju naših prizadevanj. Od odhoda NATA iz Afganistana se množijo opozorila o kršenju pravic tamkajšnjih žensk, v zadnjem mesecu pa skoraj dnevno beremo o njihovem izključevanju iz javnega življenja in šolanja zaradi politik nove talibanske vlade. Priča smo popolnem neuspehu zahodnih vlad, da bi zaščitile pravice vseh afganistanskih žensk, tudi zagovornic in zagovornikov človekovih pravic. V Ženskem lobiju Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v Afganistanu in druge kršitve pravic žensk širom sveta, kot tudi brezbrižno držo in nesprejemanje odgovornosti članic NATA za posledice lastnih dejanj. Pričakujemo, da bodo predstavnice in predstavniki Slovenije v ospredje delovanja na področju mednarodne politike in sprejemanja odločitev v mednarodnih organizacijah nepopustljivo vztrajali pri uveljavljanju mednarodno priznanih pravic žensk (tudi) v Afganistanu. Ko so države, članice zveze NATO, opravičevale vojno v Afganistanu leta 2001, so si odele tudi plašč rešiteljic žensk izpod jarma talibov. NATO je Afganistankam dal na izbiro le dvoje: zatiranje s strani talibov ali svobodo s strani invazije Zahodnih vojaških sil. A kruti umori žensk v zadnjih desetih letih, kot npr. kamenjanje, brcanje in vlečenje za avto privezanega telesa mlade Afganistanke leta 2015 v centru Kabula, v t.i. liberaliziranem Afganistanu, in pred očmi zavezniških vojaških sil ter v neposredni bližini palače »naprednega« predsednika, zgovorno pričajo o »liberalnem odmerku« pravic žensk, ki so jih zagotavljali vojaški zavezniki. Ta in podobne zgodbe jasno povedo, da »napredni Zahod« ni bil rešitelj afganistanskih žensk in deklic in da talibi niso edini, ki ogrožajo pravice žensk. Ne pozabimo tudi, da so Afganistanke smele prvič voliti že leta 1919, v času vladavine kralja Amanullah in kraljice Soraye Tarzi. Obdobje, ko so pod njuno vladavino ženske dobile mnoge pravice, je bilo kratko, ne le zaradi verskih skrajnežev, ampak tudi zaradi britanskih političnih interesov, ki so bili pomembnejši od pravic žensk. Bati se je, da bo tudi tokrat tako. Politični voditelji in voditeljice držav, ki so podporo javnosti za sodelovanje v NATO silah v Afganistanu kupovali tudi z osvoboditvijo žensk, so prav te ženske, ki so jim obljubljali varnost, izobraževanje, pravico do dela in vključenost v javno in politično življenje, pustili na cedilu. In na cedilu puščajo tudi vse več žensk v svojih državah. Ženski lobi Slovenije se zato pridružuje pozivu civilne pobude »One Billion Rising« h globalni solidarnosti za pravice afganistanskih žensk. Podporo, po kateri kličejo one same in ne táko, ki se nam zdi najprimernejša. Ob tem pa ne smemo pozabiti na pravice žensk v številnih drugih državah, v katerih vihrajo vojne in konflikti ali vladajo konservativni režimi. Žal smo že vrsto let priče retradicionalizaciji družb in posegom v že pridobljene pravice, ki kličejo k »naravni« ureditvi sveta. Skladno z navedenim vas prijazno pozivamo, da v okviru svojih pristojnosti in možnosti na prvo mesto zunanje politike oziroma vključevanja Slovenije na evropskem in tudi svetovnem političnem zemljevidu kot uradno in jasno stališče Republike Slovenije, postavite uveljavljanje človekovih pravic, pravne države, trajnostni mir in razvoj ter svobodo za vse ljudi ne glede na spol, državo bivanja in druge osebne okoliščine, s poudarkom na Afganistanu, kot aktualne pereče problematike, pri čemer vam, pri oblikovanju strategij, izhodišč in konkretnih rešitev, ponujamo svoje sodelovanje in podporo Naš poziv predstavlja tudi vabilo k vsakokratnem tehtnejšem razmisleku o upravičenosti poseganja v neodvisnost in suverenost drugih držav in njihovih prebivalk in prebivalcev. Nedopustno namreč je, da v imenu varovanja človekovih pravic, pa tudi žensk, opravičujemo brezkompromisno ekspanzijo mednarodnega kapitala ter druge geostrateške interese nekaterih držav ter nasilno uveljavljamo prepričanja o tem, kakšna naj bi bila podoba tega sveta. Zato ocenjujemo kot nujno, da je v ospredju delovanja na mednarodnem področju predvsem zavedanje, da skupno prihodnost lahko in moramo sooblikovati tudi ženske, pripadnice vseh ras, narodov in etničnih ter drugih družbenih manjšin in verskih skupnosti, ne glede na to, kje na tem planetu živimo. S spoštovanjem, Ženski lobi Slovenije, Ana KALIN, predsednica S člani in članicami: Društvo Dobrnič, dr. Vera KLOPČIČ, predsednica Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Maja PLAZ, predsednica Društvo za nenasilno komunikacijo, Katja ZABUKOVEC KERIN, predsednica Društvo Ženska svetovalnica, Lucija UŽMAH, predsednica Forum za enakopraven razvoj, Darja SEKULA KRSTIČ, predsednica Mirovni inštitut, dr. Iztok ŠORI, direktor Zavod Tri, Ana PINTAR, direktorica Združenje univerzitetnih izobraženk Slovenije, Darja TERAN, predsednica Jana JAVORNIK, PhD (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) zasl. prof. dr. Maca JOGAN Liana KALČINA Andreja KOKALJ Nada KRAŠEVEC Sonja LOKAR Violeta NEUBAUER  Milena ŠMIT Ema VERBNIK Živa VIDMAR Ljubljana, 27. september 2021 ]]>

Smem biti to, kar sem

Izšla je knjiga avtorice, založnice in publicistke gospe Maje Megla, z naslovom Smem biti to, kar sem, kot vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih, pripovedovan skozi avtoričino osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti.

Zlorabe (spolne, fizične, čustvene), travme, rane in programiranja otroštva so oblikovali očala, skozi katera vidimo, doživljamo, razumemo in interpretiramo sebe, druge in svet. Živimo življenje, ki ga ustvarjajo naša prepričanja, naše vedênje in obrambe, naši odzivi. Če hočemo zgraditi drugačno prihodnost, moramo spremeniti  psihološke mehanizme, ki so nastali v preteklosti. V možganih moramo ustvariti nove nevronske povezave.

Kako naj to storimo, če ne vemo, s čim naj staro nadomestimo? Kako naj ravnamo drugače, če so naše obrambe in odzivi edino, kar poznamo, saj smo se jih priučili v otroštvu in so z nami od nekdaj? Torej moramo novo šele spoznati: svoje temeljne bivanjske pravice in zdrave mehanizme sobivanja z ljudmi. Osvetljeni so v desetih poglavjih in obravnavajo čustva, misli, mnenja in prepričanja, vedênja, vrednote, odnos do sreče in odnosov, odnos do Absoluta.

Več o knjigi in o avtorici: https://majamegla.si/knjige/

]]>

DONIRAJTE DEL DOHODNINE DRUŠTVU ŽENSKA SVETOVALNICA

Spoštovane/ spoštovani!

Bodite dobrodelni in darujete del dohodnine, ki sicer ostane v proračunu, Društvu Ženska svetovalnica.

Tako pomagate, da potrebno pomoč prejmejo ženske, ki so žrtve nasilja.

Obrazec za namenitev 1% dohodnine izpolnite in pošljite nam ali na pristojen Davčni urad ali naš naslov.


Del dohodnine za donacije lahko oddate tudi elektronsko

Del dohodnine za donacije lahko elektronsko oddate tudi preko portala e davki.

 


S tem prispevate svoj delež k družbi, ki ne tolerira nasilja!

Zahvaljujemo se vam za zaupanje in podporo. 


Društvo ženska svetovalnica

]]>

MEDNARODNI DNEVI BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI

Tudi v letošnjem letu smo v društvu izdale osveščevalno in informativno gradivo ob Mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami (25.11.2020 – 10.12.2020, Svetovni dan človekovih pravic).

Prijavite nasilje ! V kolikor ste žrtev nasilja ali ste v svojem okolju zaznali nasilje, povejte zgodbo policiji: 113 ali 080 12 00 (anonimna številka), ali ali pristojnemu Centru za socialno delo https://www.scsd.si/centri-za-socialno-delo/

Pomembno je, da spregovorite !

Svojo zgodbo lahko zaupate tudi nam, dosegljive smo na 031 233 211, 24 ur na dan, vse dni v letu, skupaj bomo poiskali rešitev.

Gradivo nam je pripravil kreativec Drago Mlakar iz agencije andGustav, družba Europlakat pa nam je zagotovila BillBoard plakatna mesta po vseh večjih mestih v Sloveniji.

Osveščevalne plakate in informativne letake smo razposlale na vse Centre za socialno delo, Policijske postaje, Zdravstvene domove in Splošne bolnišnice v Republiki Sloveniji, pa tudi poslovalnicam Lekarne Ljubljana.

]]>

KRIZNE ŠTEVILKE ZA POMOČ ŽRTVAM NASILJA

Krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja – umik na varno in tajno lokacijo v primeru akutnega nasilja:

031 233 211 (24 ur na dan vse dni v letu)

Psihosocialna pomoč ženskam žrtvam nasilja – informiranje o oblikah pomoči, psihosocialno svetovanje, pomoč in podpora:

01 25 11 602 | 040 359 909 | 051 33 88 11 vsak delovni dan od 9. do 18. ure

Krizni telefon 051 33 88 11 čez vikende: od petka od 18. ure do ponedeljka do 9. ure

DRUŠTVO SOS TELEFON za ženske in otroke žrtve nasilja:

varne hiše društva SOS telefon: 080 11 55

031 699 333 vsak delovni dan od 9- do 15. ure

SOS telefon: 08011 55 vsak dan od 12. do 18. ure

DRUŠTVO ZA NENASILNO KOMUNIKACIJO:

01 43 44 822 | 031 770 120 vsak delovni dan od 8. do 20. ure

031 770 120 24 ur na dan za čas trajanja izrednih razmer zaradi epidemije

Združenje za MOČ – Celostna psihosocialna pomoč žrtvam spolnega nasilja in drugih oblik nasilja:

080 28 80 | 041 204 949 vse dni v tednu (tudi izven delovnega časa)

Beli obroč Slovenije, Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj:

01 430 54 90 | 040 772 276 vsak delovni dan od 10. do 16. ure

Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok – svetovanje, namenjeno namenjeno otrokom, mladostnikom, staršem, strokovnim in dežurnim delavcem:

od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure na telefonski številki: 051 411 995, od 15. do 17. ure na telefonski številki: 031 564 967

ob petkih od 9. do 11. ure na telefonski številki: 041 283 742, od 15. do 17. ure na telefonski številki: 031 564 967

ob sobotah od 9. do 11. ure na telefonski številki: 041 283 742

ob nedeljah od 9. do 11. ure na telefonski številki: 031 218 863

V primeru hujše stiske lahko 24 ur na dan pokličete na 031 665 266.

VEČ INFORMACIJ NA SPLETNIH STRANEH MESTNE OBČINE LJUBLJANA, Oddelek za zdravje in socialno varstvo: https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/

]]>

Mednarodni dan za enakost žensk, 8. marec

8. marec ni samo dan žena ampak pooseblja boj za enakost žensk.

Ženske so zahtevale volilno pravico, lastninsko pravico, pravico enakega plačila za enako delo.

Izborjene pravice skozi čas na Slovenskem:

Prvi ženski časnik Slovenka 1897

Prvo žensko društvo učiteljic 1898

Zahteva za ukinitev celibata za učiteljice 1898

Volilna pravica1945

Pravica do splava 1977

Prvi telefon za ženske, žrtve nasilja 1989

Pravica do izobraževanja

Pravica do zaposlitve

Civilna poroka, ki je omogočala razvezo v primerih nasilja

Zahteva po ginekologiji

Zahteva po ženski policistki

Proti dogovorjenim porokam

]]>

Ne-zastaranje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost

Javna predstavitev mnenj o Predlogu zakona o dopolnitvi Kazenskega zakonika z namenom, da se zastaralni roki za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ukinejo, je potekala v Državnem zboru, dne 11.12.20019.

Ugotovljeno je bilo, da so posledice spolnega nasilja, tako verbalnega kot telesnega, dolgoročne in se odražajo v žrtvini izgubi zaupanja v ljudi, strahom, da so za napad same krive in občutkom nemoči in groze.

V spolno nedotakljivost sodijo vedenja, ki naslavljajo našo spolno identiteto, naše spolno bitje in telo, na neprimeren in žaljiv način.

Celotno razpravo si lahko ogledate na spodnjem naslovu:

https://4d.rtvslo.si/arhiv/druge-vsebine-dz/174657841

]]>

Otvoritev likovne razstave ob Mednarodnem dnevu boja proti nasilju 25.11.2019

Razstava z naslovom Moje notranje doživljanje nasilja je izraz uporabnic Ženske svetovalnice in otrok, ki so žrtve nasilja.

Namen razstave je, da se izrazi notranja stika žensk in otrok, ki doživljajo nasilje ter da se prekine molk in stigma nasilja.

]]>