Delavnica: “Visoko” konfliktne razveze &/ Otrok v središču konflikta

Oktobrska delavnica je namenjena ozaveščanju težav, s katerimi se soočajo otroci staršev z visoko konfliktno razvezo / ali zvezo.

Dotaknili se bomo najpomembnejšega zavedanja za starše v postopku razveze, s pomočjo knjige “Otrok v središču (konflikta) Gordane Buljan Flander in Mie Roje Đapić:


“Kot partner se lahko razvežem, kot starš ne. ”



Spregovorili bomo o tem kakšne potrebe imajo otroci in kako jih negotovost in nepredvidljivost, ki jo povzroča starševski konflikt spravljata v veliko stisko z dolgoročnimi posledicami.

Sekretarka Skupnosti CSD Slovenije, mag. Darija Kuzmanič Korva: “Knjiga, ki je pred nami, je „dragulj”. Otroka postavlja v središče. Priznanih avtoric ne zanimajo odrasli, ampak pravice in zaščita otroka pred zlorabo staršev. Gre za novo razmišljanje, predvsem v Sloveniji, saj se le redko kdo ukvarja s čustvenimi zlorabami otrok, zato bo za vse nas, ki delamo z družino, nepogrešljiva in „obvezno” gradivo za oblikovanje novih strategij pri zaščiti otrok.” Vir: SCSD

Vljudno vabljeni na delavnico, v četrtek, 27. 10. 2022 ob 16: 00, preko povezave:

Zoom: https://us05web.zoom.us/j/89555597183?pwd=UnBNTDR2ajh0dWtTcTlNcExUM0c1Zz09
Meeting ID: 895 5559 7183
Passcode: parents

]]>

TUKAJ SMO, DA TI POMAGAMO!

Reporter (https://reporter.si/) je nedavno razkril nov primer spolnega nasilja nad mladoletnim dekletom. Raziskovalni novinar revije Reporter g. Nenad Glücks se je na nas obrnil za mnenje, ali bi bilo po naši oceni za osumljenca potrebno odrediti pripor. Naš odgovor objavljamo v celoti, in opogumljamo žrtve nasilja, ne glede na to, katero obliko nasilja so doživele ali še vedno doživljajo, da sprejmejo pomoč, ki jo nudimo nevladne organizacije na področju preprečevanja nasilja in okrevanja od izkušnje nasilja:

  • 031 233 211 Krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja 24/7 (Ženska svetovalnica)
  • 040 359 909 Psihosocialna pomoč ženskam, žrtvam nasilja (Ženska svetovalnica)
  • 080 11 55 SOS pomoč žrtvam nasilja 24/7 (SOS telefon)
  • 031 770 120 Svetovalna pomoč žrtvam nasilja in Program za povzročitelje/ice nasilja (Društvo za nenasilno komunikacijo)
  • 116 111 Pomoč otrokom in mladostnikom ter mladostnicam (TOM telefon)
  • 080 17 22 Pomoč žrtvam trgovanja z ljudmi (Društvo Ključ)

Pokliči ! Pomagamo ti lahko le, če sprejmeš našo pomoč. Zagotavljamo zaupnost in anonimnost.

Odgovor Ženske svetovalnice na novinarsko vprašanje

Zagotovo je v sodobni družbi jasno in se zavedamo, da je nasilje (še posebej spolno in še posebej nad otroki, mladostnicami in mladostniki) skrajno zavržno dejanje. Brez izjeme se dogodi brez krivde žrtve in žrtvam pušča resne in dolgotrajne posledice ter globoke rane. Vsakršno obliko nasilja je potrebno preprečevati, hkrati pa nuditi pomoč žrtvam, da od izkušnje nasilja okrevajo. Slednje pa je področje delovanja našega humanitarnega društva v javnem interesu, Društvo Ženska svetovalnica, kjer v programu Krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja (031 233 211), 24 ur na dan vse dni v letu zagotavljamo umik na varno in tajno lokacijo v primeru izbruha akutnega nasilja, in v programu Psihosocialna pomoč ženskam, žrtvam nasilja (040 359 909), kjer izvajamo vrsto aktivnosti za okrevanje, opolnomočenje in polnovredno življenje brez nasilja, vključno z informiranjem, spremstvom in zagovorništvom žrtev nasilja.

Venomer ko govorimo o priporu hodimo po tanki črti kolizije primerljivih ustavno zajamčenih temeljnih osebnostnih pravic. Varstvom zdravja, telesa in življenja po eni strani ter osebne svobode na drugi strani. Mnogokrat pa se žal pojavlja vprašanje, katera izmed teh dve pravic je močnejša, presoja pa zavisi od primera do primera. Ne zgolj vrste, teže, intenzitete in posledic storjenega kaznivega dejanja, temveč tudi postopkovne obravnave s strani pristojnih organov, ki mora biti še posebej skrbna in utemeljena. Žal  pa čustvena oziroma psihična stiska žrtve ni zadostno merilo za presojo utemeljenosti pripornih razlogov (skrajni primer zaščite žrtev pred pravnomočno obsodbo). Ko je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, je ukrepe za zaščito žrtev potrebno umestiti v zakonski okvir glede na vse okoliščine posameznega primera. Pri tem je potrebno presoditi ali bi lahko preteče nevarnosti, kot so grožnje žrtvi in/ali priči, uničevanje dokazov, ponovitvena nevarnost, umik pred roko pravice itd., lahko preprečili z drugimi, milejšimi ukrepi, kot so predvideni z zakonom. S konkretnim primerom v Društvu Ženska svetovalnica sicer nismo seznanjene, lahko pa po naših več kot 20-letnih izkušnjah ugotovimo, da je pri vseh oblikah nasilja v družini, kamor gre smiselno umestiti konkreten primer, najpogostejši ukrep za zaščito žrtve (katerekoli oblike) nasilja prepoved približevanja osebam in krajem. Po pretresljivih primerih v zadnjih časih, tako doma kot v tujini, in tako javnih (objavljenih v novicah pod črno kroniko), kot naših (v Kriznem centru, brez smrtnega izida) pa lahko zaključimo, da v kar nekaj primerih ta ukrep ni ustrezen oziroma ne zadostuje. Pri tem ne gre le za osebnostno strukturo storilca / storilke kaznivega dejanja, njegovo / njeno drznost in tem vezano mnenje, da je ‘nedotakljiv’ / ‘nedotakljiva’. Včasih in vse pogosteje jim je vseeno za posledice, ki jih bodo doletele. Prav zato pa je, po našem mnenju, potrebno upoštevati tudi zunanje dejavnike, kot so na primer krize nedavnega (migrantska in pandemija) ter sedanjega obdobja (energetska in gospodarska). Namreč, ljudje se nasploh spopadajo z večjimi stiskami, s poudarkom na znatnem socialnem in ekonomskem prikrajšanju v vseh pogledih. Ravnanja povzročiteljev nasilja so tako, vsaj po našem mnenju, pogojena tudi s temi vplivi, to naše mnenje pa podpira uradna statistika znatnega in zelo zaskrbljujočega porasta nasilja tekom navedenih kriz. Zato menimo, da je nastopil čas za spremembe v sicer dolgoletno ustaljenih uradnih postopkih, z namenom čim bolj učinkovite zaščite žrtev nasilja. Spodbujamo policijo, tožilstvo in sodišče, da zakonske določbe o utemeljenosti odreditve ukrepov, vključno s priporom, preizkusijo na vseh nivojih v pristojnosti organov pregona in odločanja, ter upoštevaje ne zgolj oblikovano prakso, temveč tudi povsem nove dejavnike in s tem vezana vedno višja tveganja. S tožilstvom sicer sodelujemo zelo dobro, opažamo pa, da je mnogokrat zadržano do svojih zakonskih pooblastil po 168. členu Zakona o kazenskem postopku. Namreč, tožilstvo lahko v zahtevi za kazensko preiskavo sodišču predlaga tudi pripor osebe, zoper katero je preiskava zaradi utemeljenega suma zahtevana. Ker o pripornih razlogih presoja sodišče, ni videti razloga, zakaj bi tožilstvo to breme prevzemalo nase in odločilo konkludentno samo (t.j. da ne poda predloga za pripor). Pri tem ni pomembno, ali gre (vsaj uradno) za enkratna ali ponovitvena kazniva dejanja – že enkrat je preveč ! In če je bilo enkrat, je lahko večkrat (če že celo ni bilo, neprijavljeno), v takšnih primerih pa se po pričevanjih naših uporabnic, žrtev nasilja, intenziteta nasilja stopnjuje in raste.

V vsakem primeru žrtvam nasilja predlagamo, da sprejmejo brezplačno pomoč nevladnih organizacij na področju preprečevanja nasilja in okrevanja od nasilja. Ne le zato, da bodo lahko ob strokovnem vodstvu reševale svojo težko življenjsko situacijo, temveč tudi zato, ker lahko, če se bodo za to odločile in zmogle (marsikdaj zaradi strahu pred povzročiteljem nasilja in predvidoma obsojajočo okolico, globokega sramu in sicer neupravičenega občutka krivde ne zmorejo), prejmejo strokovno podporo tudi ob podaji kazenske ovadbe in ves čas uradnih postopkov zoper povzročitelja nasilja. Pa tudi kasneje, pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov zoper pravnomočno obsojenega povzročitelja nasilja.

]]>

Delavnica: Medvrstniško nasilje

Medvrstniško nasilje je tema kateri se posveča vse premalo pozornosti.

Otroci in mladostniki so pogosto žrtve  nasilja  v šoli, medtem ko se spletno nasilje nad njimi lahko  pojavi  kjerkoli in kadarkoli. Le-temu  ni mogoče ubežati, niti se skriti  pred njegovim posegom v zasebnost, saj imamo vsi elektronske naprave v obliki pametnega  telefona ali računalnika vedno kje pri roki.

Pogosto se tudi dogaja da  se nasilje nad otrokom najprej dogaja v šolskem okolju  v obliki ustrahovanja, zasmehovanja, izsiljevanja, ali  v fizični obliki, nato pa  le-to preraste v spletno nasilje nad žrtvijo.

Na septembrski delavnici bomo govorili o oblikah medvrstniškega nasilja, o znakih po katerih prepoznate ali je vaš otrok žrtev nasilja, o posledicah nasilja,  o pasteh spletnega nasilja,  ter kako se mu izogniti.  Spregovorili bomo  tudi o  tem kdo lahko postane žrtev nasilja in kdo  je  nasilnež,  ter  učinkovitih načinih pomoči  žrtvam medvrstniškega nasilja.

Delavnica bo potekala v četrtek, 22. 09. 2022 ob 16. uri preko Zoom-a.

Na delavnico se lahko prijavite pri mag. kazen. prav. Mojci Mencinger, univ. dipl. prav. na email naslovu: mojca@svetovalnica.org.

Vljudno vabljeni.

]]>

Delavnica o čustvih

Tema tokratne junijske delavnice so čustva, predvsem sram in krivda. Kako imamo navado ravnati s čustvi in kaj lahko pomaga pri ustreznejšem ravnanju z njimi.

Razumevanje in ravnanje s čustvi skozi oči dveh strokovnjakov na področju dela z ljudmi. Felicia Carroll se je mudila v Sloveniji aprila letos in izobraževala na delavnici Sram, krivda, introjekti in nega samega sebe. Je zakonska in družinska terapevtka, njeno delo temelji na geštaltski psihoterapiji in igralni terapiji z otroki. Dr. David R. Hawkins je zdaj že pokojni psihiater in je ogromno časa posvetil zdravljenju ljudi s težavami v duševnem zdravju. Veljal je tudi za duhovnega učitelja. Njegova zadnja knjiga Letting go-the pathway to surrender obravnava ravnanje s čustvi.

Prijave na: marusa@svetovalnica.org

Delavnica bo potekala v četrtek, 30.6. 2022 ob 16. uri preko Zoom-a.

Vljudno vabljeni.

]]>

Delavnica: Položaj žensk in otrok v globalni perspektivi

Delavnica v maju bo posvečena predstavitvi “Položaja žensk in otrok” , kot ga je v knjigi: Človekove pravice in socialna pravičnost v globalni perspektivi (2009), predstavila Susan C. Mapp, izredna direktorica za institucionalno učinkovitost in inovativnost, profesorica socialnega dela (Elizabethtown College) ter soustanoviteljica in glavna urednica revije Journal of Human Rights and Social Work.

Diskriminacija, revščina in pomanjkanje izobraževanja povečujeta tveganje, da bodo ženske živele v revščini in imele manjši dostop do izobrazbe.

Ženske opravljajo ⅔ dela, prejemajo pa le 10 % dohodka in imajo v lasti manj kot 1 % premoženja (ZN, 2005).

Pogosto so izpostavljene težavam zaradi nižjega družbenega položaja in škodljivemu ali neenakemu obravnavanju.

Posebne oblike nasilja nad ženskami so povezane z zdravjem in vlogo spola.

Zaradi ranljivega položaja žensk ZN 1979 sprejmejo Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW)[1], ki opredeljuje diskriminacijo žensk in naloge podpisnic za odpravo, da bi izkoreninile škodljive prakse in diskriminatorni odnos do žensk (189 držav pogodbenic).

Kljub ratifikaciji je CEDAW je prejela več pridržkov kot katerakoli druga mednarodna pogodba z razlagami, da deli CEDAW kršijo kulturne norme in podpisnice zato izražajo zadržke do 2. in 16. čl. (enakost pred zakonom in zakonski skupnosti), ki so temeljna načela CEDAW, zato ZN menijo, da so nedopustni.

Pomembno je, da razumemo prednosti in slabosti argumentov glede vprašanja žensk in kulturne relativnosti in da se znamo odzvati na trditve, kot so: “to je le njihova kultura; ne smemo se vmešavati.”


Delavnica bo potekala 26. 05. 2022 ob 16.uri preko Zooma. Prijavite se lahko na matejka@svetovalnica.org.

[1] The Convention on the Elimination of All Forms of Discrimination against Women (CEDAW)

]]>

Prve in edine ženske demonstracije v okupirani Evropi

21. aprila 1943 so se začele v Ljubljani v Zvezdi pred Kazino prve in edine ženske demonstracije v okupirani Evropi.

Ker je bilo žensk malo in ker je bila sreda (semanji dan), so si obljubile, da jih bo več naslednjo sredo: “Vidimo se naslednjo sredo!” Vsako sredo jih je bilo več, 12. maja kar okoli dva tisoč.

Odšle so pred vladno palačo in zahtevale s peticijo, da okupatorska oblast dovoli pošiljati pakete v taborišča, da izpusti bolne in da preneha s streljanjem talcev.

Okupator je ženske prezrl. Zato so se ženske ponovno zbrale 21. junija 1943, tokrat pred vladno palačo, ponovno izpostavile svoje zahteve, okupator pa se jih je lotil fizično. Ženske brez otrok so obdale matere z otroci in se napotile po pomoč k škofu Rožmanu. Do stolnice niso prišle, ker so jih pričakali španski jezdeci in gasilci z vodnimi brizgalkami…

Ženske iz Društva Dobrnič so kot že nekaj let s pomočjo drugih ženskih organizacij položile cvetje pred vsemi tremi ženskimi spomeniki od Pogačarjevega trga do spomenika pred vladno palačo. Razvile so transparente, ki zahtevajo enakopravno udeležbo udeležbo žensk v državnem zboru, državnem svetu in v vladi.

https://www.youtube.com/watch?v=eCqW6716zxU


]]>

Delavnica: Kakovostna prihodnost v izobraževanju


Vljudno vas vabimo k sodelovanju in diskusiji za skupno učenje in izmenjavanje izkušenj.

Spoznali bomo študentko Manco Eirene Fakultete DOBA, ki bo v okviru študijske prakse krepila sposobnosti prezentacije na temo kakovostne prihodnosti v izobraževanju na naši aprilski delavnici.

Teme aprilske delavnice bodo:

  • Kaj je management in zakaj je njegovo znanje in razumevanje pomembno?
  • Ali sledimo spremembam v okolju, ki postaja vse bolj digitalno usmerjeno?
  • Kakšna bo prihodnost izobraževanja in vloga vzgojitelja/učitelja?
  • Bomo še poznali institucije kot sta vrtec in šola?
  • Kakšni so scenariji za prihodnost izobraževanja?
  • Kako inovativno voditi in kako inovativno izobraževati? Pogledali si bomo dva izvrstna primera kakovostnega izobraževanja slovenskih učiteljev, ki sta zmagala na natečaju Global Teacher Prize in navdušila Slovenijo s svojim zgledom.

Vse to in še več, se bomo pogovarjali na dogodku in skočili v prihodnost s pomočjo strokovnjakov OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development), ki se ukvarjajo z ustvarjanjem boljše politike izobraževanja za boljše življenje.

Delavnica bo potekala 28. 4. 2022 ob 16.00 preko aplikacije Zoom. Za spletno povezavo na delavnico se prijavite na: zenska@svetovalnica.org.

]]>

Delavnica: Travma in situacija navideznega ujetništva

Travma je fenomen, ki se lahko zgodi vsakomur od nas. Čeprav se travmatski dogodki lahko zgodijo vsak dan, le-ti še zdaleč niso vsakdanji. Gre namreč za nenadne in izjemno ogrožajoče situacije, ki v ljudeh izzovejo intenziven strah, občutek nemoči in groze. Travmatski dogodek ogrozi naslednje tri temeljne prvine doživljanja: občutek kontrole nad lastnim življenjem, povezanost z drugimi in smiselnost življenja. Kompleksna travma nastane v kontekstu škodljivih medosebnih odnosov, npr. v družinskem okolju. Zanjo je značilno ujetništvo, ki žrtev privede v dolgotrajen stik s storilcem. 

Osrednje teme marčevske delavnice bodo:

  • Opredelitev travme in z njo povezanih pojavov
  • Situacija navideznega ujetništva ter dinamika odnosa med žrtvijo in storilcem
  • Družbeni odnos do travme in okrevanje po njej

Delavnica bo potekala 24. 3. 2022 ob 16.00 preko aplikacije Zoom. Za spletno povezavo na delavnico se prijavite na: zenska@svetovalnica.org.

]]>

Mednarodni dan žensk

Mednarodni dan žensk (8.marec) je svetovni praznik, ki se vsako leto praznuje 8. marca v spomin na kulturne, politične in družbenoekonomske dosežke žensk. Je tudi osrednja točka v gibanju za pravice žensk, ki opozarja na vprašanja, kot so enakost spolov, reproduktivne pravice, nasilje in zloraba žensk.

Spodbujena z gibanjem za splošno volilno pravico žensk, ki se je začelo na Novi Zelandiji, je mednarodni dan ženski izviral iz delavskih gibanj v Severni Ameriki in Evropi v začetku 20. stoletja.

Najstarejša različica naj bi bila “dan žensk”, ki ga je organizirala Socialistična stranka Amerike v New Yorku 28. februarja 1909. To je navdihnilo nemške delegatke na mednarodni konferenci socialističnih žensk 1910, da so predlagale, da bi “poseben dan žena” organizirali vsako leto, čeprav brez določenega datuma; naslednje leto so bile po vsej Evropi prve demonstracije in obeležitve mednarodnega dneva žena.

Ko so ženske v Sovjetski Rusiji leta 1917 (začetek februarske revolucije) pridobile volilno pravico, je mednarodni dan žena, 8. marec postal državni praznik, na ta datum so pozneje praznovali socialistična gibanja in komunistične države. Praznik je bil povezan s skrajno levičarskimi gibanji in vladami, dokler ga ni sprejelo svetovno feministično gibanje v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Mednarodni dan žensk je postal glavni svetovni praznik, potem ko so ga leta 1977 sprejeli Združeni narodi.

Mednarodni dan žena se po vsem svetu obeležuje na različne načine; v več državah je mednarodni dan žena državni praznik, v drugih pa ga družbeno ali lokalno praznujejo.

ZN praznujejo praznik v povezavi z določeno temo, kampanjo ali temo na področju pravic žensk. V nekaterih delih sveta mednarodni dan žensk še vedno odraža svoje politično poreklo, zaznamujejo ga protesti in pozivi k radikalnim spremembam; na drugih območjih, zlasti na Zahodu, je večinoma sociokulturen in je osredotočen na praznovanje ženskosti.

vir: Wikipedia.org

Foto: https://en.wikipedia.org/wiki/International_Women%27s_Day#/media/File:Frauentag_1914_Heraus_mit_dem_Frauenwahlrecht.jpg

]]>