Prispevek v TV dnevniku o zakonodaji za žrtve nasilja

Žrtve nasilja, zlasti žrtve nasilja v družini ali zalezovanja, imajo od 11.1.2015 pravico, da na enostaven način prenesejo že pridobljene pravice v katero koli državo članici EU. Ta nova pravila pomenijo, da so prepovedi približevanja, odredbe o zaščiti in odločbe o prepustitvi stanovanja v skupni rabi zdaj hitro in zlahka prepoznavne po vsej EU s preprosto potrditvijo.

Na spodnjem naslovu, je v zadnjih minutah TV dnevnika, prispevek o novi zakonodaji in o splošnih informacijah o nasilju nad ženskami:

http://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174315689

„Po ocenah je v EU vsaka tretja ženska na neki točki svojega življenja soočena z nasiljem in na žalost je povzročitelj tega fizičnega nasilja najpogosteje nekdo od bližnjih, na primer partner.“

Doslej so morale žrtve opraviti zapletene postopke, da je bila njihova zaščita priznana v drugih državah članicah EU, in začeti drugačen postopek za potrditev v vsaki državi. Zdaj bodo take odredbe o zaščiti brez težav priznane v vsaki državi članici EU, kar pomeni, da lahko državljani, ki so utrpeli nasilje, potujejo, ne da bi morali opraviti zapletene postopke.

„Novi postopek pomeni, da lahko imajo ženske ali moški, ki so žrtve nasilja, zaščito, ki jo zaslužijo, in nadaljujejo svoje življenje. Lahko si bodo izbrali življenje v drugi državi članici EU ali potovali na počitnice, ne da bi se bali za svojo varnost,“ je dodala Věra Jourová.

Novi mehanizem je sestavljen iz dveh ločenih instrumentov: uredbe o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah in direktive o evropski odredbi o zaščiti. Instrumenta bosta skupaj zagotovila, da bodo imele vse žrtve nasilja možnost priznavanja svojih odredb o zaščiti v kateri koli državi članici EU. Mehanizmi odražajo razlike v nacionalnih zaščitnih ukrepih držav članic, ki so lahko civilne, kazenske ali upravne narave. Pravila bodo skupaj zagotovila prosti pretok najpogostejših vrst zaščitnih ukrepov v EU.

Žrtve potrebujejo več podpore

Potrebo žrtev po podpori in zaščiti potrjuje danes objavljeno poročilo Agencije EU za temeljne pravice (FRA), ki ugotavlja, da v EU potrebujemo več ciljno usmerjenih storitev za podporo žrtvam. Kljub izboljšavam so v številnih državah članicah še vedno izzivi na področju storitev v podporo žrtvam. Konkretni predlogi za izboljšave vključujejo zagotavljanje, da imajo žrtve dostop do ciljno usmerjenih podpornih storitev, vključno s pomočjo in svetovanjem po travmatični izkušnji, odpravljanjem birokratskih ovir za žrtve pri pridobivanju pravne pomoči, in zagotavljanje informacij o pravicah in storitvah, ki so na voljo.

Evropska komisija je zavezana izboljšanju pravic 75 milijonov ljudi, ki so žrtve kaznivih dejanj vsako leto. V letu 2012 je začela veljati direktiva EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev po vsej EU (IP/12/1066), ki bo najpozneje 16. novembra 2015 postala zavezujoča za države članice. Evropska komisija si z ukrepi, kot so odredbe o zaščiti na ravni EU, ki se uporabljajo od nedelje, in minimalnimi pravicami žrtev prizadeva za povečanje pravic oseb, ki so žrtve kaznivih dejanj, ne glede na to, od kje so, in ne glede na to, kje v EU so utrpele kaznivo dejanje.

Ozadje

Uredba o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah, ki jo je Evropski parlament podprl maja 2013 (MEMO/13/449), ministri na zasedanju Sveta za pravosodje pa junija 2013 (IP/13/510), dopolnjuje direktivo o evropski odredbi o zaščiti, ki je bila sprejeta decembra 2011. Oba instrumenta začneta veljati 11. januarja 2015. Danska v skladu z Lizbonsko pogodbo ne bo sodelovala.

Za okrepitev obstoječih nacionalnih in evropskih ukrepov o pravicah žrtev je Evropska komisija 18. maja 2011 predlagala sveženj ukrepov (IP/11/585) za zagotovitev minimalne ravni pravic, podpore in zaščite za žrtve po vsej EU. Ta je vseboval direktivo o pravicah žrtev, uredbo o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah in sporočilo o sedanjih in prihodnjih ukrepih Komisije v zvezi z žrtvami.