Zakaj se nekatere osebe samo-poškodujejo?

rezanjem ali ugašanjem cigaret na koži. https://www.facebook.com/video.php?v=847929825294937&pnref=story Samopoškodovanja velikokrat poslužujejo otroci iz disfunkcionalnih družin. To so družine v katerih otroke hudo zanemarjajo, prisotno je nasilje, različne zasvojenosti, čustveni incesti, spolne zlorabe, obsedenost z vero, mentalne bolezni itd. Travmatični dogodki, kot so ločitev staršev, smrt v družini, nasilje, izpostavljenost pornografskim vsebinam in zlorabe, povzročijo, da se otrok sam do sebe začne vesti podobno, kot se do njega vedejo drugi. Tako lahko otrok kaznuje sam sebe, ker verjame, da je slab, saj drugi z njim ravnajo poniževalno, ogrožajoče in nespoštljivo. Zaradi občutka visoke vznemirjenosti, tesnobe, strahu, panike ali anksioznosti otroci, se mladostniki ali odrasli začnejo rezati ali kako drugače samopoškodovati, saj se s tem tesnoba nenehnega pričakovanja, da bodo kaznovani, zmanjša. Ob samopoškodovanju oseba doživi paradoksalno olajšanje, ker sama sebi zadaja bolečino in s tem zmanjšuje osnovni dolg, ki nastaja zaradi ponotranjenega prepričanja, da je slaba in si zasluži kazen.

Miti o samopoškodovanju

Samopoškodovalnega vedenja se ne da pozdraviti. Čeprav lahko nekateri sami prenehajo s škodljivim vedenjem, vseeno priporočam, da ne čakate in poiščete pomoč. Koristno je, če se svetovanja ali terapije udeleži vsa družina, saj je samopoškodovanje simptom, ki zadeva vso družino. Samopoškodovanje je dejanje norosti in je za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici. To vedenje ni nujno povezano z osebnostnimi motnjami. Ključno je poiskati pomoč, a to ne pomeni, da ste nori ali kako drugače stigmatizirani. Pomoč najdete bodisi pri zdravnikih, psihologih, psihoterapevtih ali nevladnih organizacijah.]]>