Prve in edine ženske demonstracije v okupirani Evropi

21. aprila 1943 so se začele v Ljubljani v Zvezdi pred Kazino prve in edine ženske demonstracije v okupirani Evropi.

Ker je bilo žensk malo in ker je bila sreda (semanji dan), so si obljubile, da jih bo več naslednjo sredo: “Vidimo se naslednjo sredo!” Vsako sredo jih je bilo več, 12. maja kar okoli dva tisoč.

Odšle so pred vladno palačo in zahtevale s peticijo, da okupatorska oblast dovoli pošiljati pakete v taborišča, da izpusti bolne in da preneha s streljanjem talcev.

Okupator je ženske prezrl. Zato so se ženske ponovno zbrale 21. junija 1943, tokrat pred vladno palačo, ponovno izpostavile svoje zahteve, okupator pa se jih je lotil fizično. Ženske brez otrok so obdale matere z otroci in se napotile po pomoč k škofu Rožmanu. Do stolnice niso prišle, ker so jih pričakali španski jezdeci in gasilci z vodnimi brizgalkami…

Ženske iz Društva Dobrnič so kot že nekaj let s pomočjo drugih ženskih organizacij položile cvetje pred vsemi tremi ženskimi spomeniki od Pogačarjevega trga do spomenika pred vladno palačo. Razvile so transparente, ki zahtevajo enakopravno udeležbo udeležbo žensk v državnem zboru, državnem svetu in v vladi.

https://www.youtube.com/watch?v=eCqW6716zxU


]]>

25. november|Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami

Created by freepik – www.freepik.com

25. november je generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami, ki ga od leta 1981 obeležuje mednarodna skupnost v spomin na brutalno umorjene politične aktivistke, sestre Mirabal.

Nasilje nad ženskami in deklicami je žal še vedno razširjeno po svetu in predstavlja hudo kršitev človekovih pravic, zato je pomembno da krepimo enakost spolov in moč žensk ter pozivamo k odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in nasilja nad njimi.

Delavnica ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami za odpravo nasilja nad ženskami

Ob mednarodnem dnevu za odpravo nasilja nad ženskami, v četrtek 25.10.2021 ob 16:00 vas vabimo na delavnico o prepoznavanju nasilja nad ženskami, ki bo potekala preko portala Zoom.

Prijave na delavnico sprejemamo do srede 24.11.2021 na matejka@svetovalnica.org.

]]>

ZNAMENJA

V sodelovanju nevladnih organizaciji Društvo Ženska svetovalnica, Društvo za nenasilno komunikacijo in Društvo SOS telefon, ki delujemo na področju preprečevanja in ustavljanja nasilja v intimno-partnerskih odnosih in družini, je nastala osveščevalna akcija ZNAMENJA.

Z akcijo ZNAMENJA opozarjamo na zaskrbljujoče povečanje nasilja tekom pandemije.  Pozivamo vse osebe, ki so doživele ali še doživljajo nasilje, njihove bližnje ter druge osebe, ki so zaznale nasilje v svojem okolju, da nasilje prijavijo.


Na takšen način po svojih močeh prispevamo k zmanjšanju nasilja v družbi ter opogumljanju žrtev, da izstopijo iz kroga nasilja in prejmejo kontinuirano pomoč pri okrevanju od izkušnje nasilja. Molk ščiti povzročitelje in povzročiteljice nasilja, ne pa žrtve.

Na vašo pomembno vlogo pri ustavljanju nasilja vas bodo v naslednjih tednih opozarjali BillBoard plakati, plakati, letaki in radijski oglas, ki so nam jih pripravili v agenciji PRISTOP, objavo pa omogočile družbe EUROPLAKAT, Radio CENTER, Radio ROCK, Radio EKSPRES in tiskarna idej EUROGRAF.

Pomoč obstaja, ne dovolite, da nasilje še naprej zaznamuje žrtve!

[transitionslider id="12"] ]]>

V EVROPSKI UNIJI JE VSAKA TRETJA ŽENSKA ŽRTEV SPOLNEGA IN FIZIČNEGA NASILJA

Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) je v poročilu predstavila rezultate doslej največje svetovne raziskave o nasilju nad ženskami, ki razkriva obseg njihove zlorabe doma, v službi, javnosti in na spletu. V poročilu je prikazana široka razširjenost nasilja nad odraslimi ženskami, poleg tega pa so podrobno opisani tudi primeri fizičnega in spolnega nasilja, ki so ga ženske doživele v otroštvu.]]>

Konferenca Ženske 20 let po Pekingu

ga. Anja Mrak Kopač je obljubila, da bodo najkasneje naslednji mesec ratificirali Istanbulsko konvecijo – konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Istanbulska konvencija je evropska pogodba, ki postavlja minimalne standarde na področju preventive, zaščite, pregona in storitev ter državam pogodbenicam nalaga, da vzpostavijo in vzdržujejo krizne telefone, varne hiše, zdravstvene storitve, pravne pomoči, svetovanja in vse kar je potrebno za pomoč ženskam, žrtvam nasilja. Na spodnji povezavi si lahko odgledate posnetke prispevkov uvodničark ter govork panela Ženske v Sloveniji med zakonom in prakso ter panela Ženske v Evropi:
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/enake_moznosti/projekt_iz_sredstev_egp_in_nfm/mednarodna_konferenca_zenske_20_let_po_pekingu/    20141114_125739 Predsednica Ženskega lobija ga. Metka Roksandič je pobudnica konference Ženske 20 let po Pekingu. Konferenca odgovarja na vprašanja uresničevanja ženskih pravic in razkriva dejansko stanje  žensk v politiki, v gospodarstvu in zasebnem življenju ter na področju nasilja nad ženskami, spolnih in reproduktivnih pravic ter revščine. 20141114_090534 Govorke na delavnici o spolnih in reprudoktivnih pravicah so Dr. Dunja Obersnel Kveder iz Ženskega lobija Slovenije, Dr. Barbara Mihevc Ponikvar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr. Mojca Urek iz Fakultete za socialno delo. Govorke so predstavile zahteve, ki jih moramo sprejeti, da ohranimo in sprejemeno pravice žensk na področju spolnosti, enakosti spolov, materinstva, starševstva ter duševnega zdravja. Raziskave kažejo, da so ženske, ki so preživele nasilje pogosteje uporabnice služb duševnega zdravja, zato je pomembna zahteva po senzibilizaciji teh služb za prepoznavanje in pravilno ukrepanje pri nasilju nad ženskami in otroki.   20141114_133512 Iz desne proti levi ga.  Sonja Lokar iz ŽLS, ga. Martina Vuk iz MDDSZ ter Tanja Šket iz Ženske svetovalnice. Na konferenci Ženske 20 let po Pekingu je bil sprejet FEMINISTIČNI MANIFEST 2014, ki opozarja, da so pravice žensk človekove pravice, ki jih v zadnjih letih moramo predvsem ubraniti, da nam ne bi bile odvzete ter navaja zahteve za potrebne spremembe na vseh pomembnih prodročjih delovanja žensk, tako zasebno kot javno. 20141114_133429 Konferenco je z osebno zgodbo, ki je navdahnila udeleženke, zaključila Državna sekretarka ga. Martina Vuk, ki je povedala, da je pripravljana z nevladnimi organizacijami vselej sodelovati, kljub krizi, ker razume, pomen in vrednost, ki ga prinašamo s svojim delom. Konferenca je bila uspešna in navdihujoča. Hvala vsem ženskam!]]>

15. Festival prostovoljstva

Če se želite o težavah nasilja v družini pogovoriti, pokličite Žensko svetovalnico na 01-251 1 602 ali nam pišite na zenska@svetovalnica.org.
DSCI3994
Kot vsako leto, se je Ženska svetovalnica tudi letos prestavila na 15. Festivalu. Na Prešernovem trgu je bilo živahno in razgibano ob predstavitvi Na stojnici smo predstavile programe pomoči za ženske, žrtve nasilja. Nasilje v družini je najpogostejši vzrok za psihične in fizične poškodbe žensk vseh starosti, etičnih pripadnosti in poklicev. Podelile smo letake in ozaveščale ljudi predvsem o tem kako izstopiti iz začaranega kroga nasilja.
DSCI3999]]>

VSAKA TRETJA ŽENSKA JE ŽRTEV SPOLNEGA IN FIZIČNEGA NASILJA V EU – FRA

rezultate doslej največje svetovne raziskave o nasilju nad ženskami, ki razkriva obseg njihove zlorabe doma, v službi, javnosti in na spletu. V poročilu je prikazana široka razširjenost nasilja nad odraslimi ženskami, poleg tega pa so podrobno opisani tudi primeri fizičnega in spolnega nasilja, ki so ga ženske doživele v otroštvu.]]>

8. MAREC – MEDNARODNI DAN ŽENSK

proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Podatki kažejo, da vsaka druga ženska v svojem življenju doživi nasilje, kar razbije mit, da nasilje trpijo ženske iz nižjega sloja. Danes je dan, ko se vprašamo kako lahko tudi sami prispevamo k ničelni toleranci družbe do nasilja? Zagotovo je korak v tej smeri, da se opredelimo proti vsem oblikam in vrstam nasilja ter se senzibiliziramo za prepoznavanje nasilja okoli nas. Oblike pomoči, ki jih nudi Društvo Ženska svetovalnica so individualno svetovanje, skupinsko svetovanje, pomoč in priprava pri prijavi nasilja ter umik v Krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja. Dosegljivi smo 24 ur na dan, vse dni v letu na številki 031 233 211. Policija je dolžna zaščititi varnost, zato je klic pri akutnem nasilju na 113 nujen. Ko gre za otroke, žrtve nasilje je prijava na CSD in/ali nevladne organizacije nujno potrebna. K družbi brez nasilja lahko prispeva vsak/a posameznik/ica tudi tako, da poda anonimno prijavo na številko 080 1200 ko prepozna nasilje nad ženskami ali sumi, da gre za nasilje v družini. Zelo pomembno je, da ženska, žrtev nasilja dobi informacijo, da ni sama kriva za nasilje, ker je za nasilje vedno odgovoren tisti, ki nasilje povzroča ter da za nasilje ni opravičila.    Še nekaj iz zgodovine.. Prve Slovenke, ki so izstopile iz anonimnosti ter borile za uveljavljanje pravic žensk: Alma Karlin (1889-1950), nemško–slovenska pisateljica, poliglotka in raziskovalka eksotičnih tujih svetov. Dana Kobler (1891-1929), prva koncertna pianistka. Eleonora Jenko Groyer (1879-1959), prva slovenska zdravnica. Elvira Dolinar (1870–1961), učiteljica, publicistka in ena prvih feminističnih avtoric, ki je s svojim pisanjem večala možnosti žensk za javno delovanje. Jula Molnar (1891–1967), podjetnica, ki je na Bledu zgradila hotel. Kristina Gorišek Novaković (1906-1996), prva Slovenka, Jugoslovanka in prva ženska na Balkanu, ki je samostojno poletela z letalom. Pia Mlakar (1908–2000), sodobna plesalka, ustvarjalka, pedagoginja in ženska velike energija plesne dvojice Mlakar. Vsaka je dragocena na svoj edinstven način! 8. marec- dan žensk]]>