Ker je bilo žensk malo in ker je bila sreda (semanji dan), so si obljubile, da jih bo več naslednjo sredo: “Vidimo se naslednjo sredo!” Vsako sredo jih je bilo več, 12. maja kar okoli dva tisoč.
Odšle so pred vladno palačo in zahtevale s peticijo, da okupatorska oblast dovoli pošiljati pakete v taborišča, da izpusti bolne in da preneha s streljanjem talcev.
Okupator je ženske prezrl. Zato so se ženske ponovno zbrale 21. junija 1943, tokrat pred vladno palačo, ponovno izpostavile svoje zahteve, okupator pa se jih je lotil fizično. Ženske brez otrok so obdale matere z otroci in se napotile po pomoč k škofu Rožmanu. Do stolnice niso prišle, ker so jih pričakali španski jezdeci in gasilci z vodnimi brizgalkami…
Ženske iz Društva Dobrnič so kot že nekaj let s pomočjo drugih ženskih organizacij položile cvetje pred vsemi tremi ženskimi spomeniki od Pogačarjevega trga do spomenika pred vladno palačo. Razvile so transparente, ki zahtevajo enakopravno udeležbo udeležbo žensk v državnem zboru, državnem svetu in v vladi.
Predsednica Ženskega lobija ga. Metka Roksandič je pobudnica konference Ženske 20 let po Pekingu.
Konferenca odgovarja na vprašanja uresničevanja ženskih pravic in razkriva dejansko stanje žensk v politiki, v gospodarstvu in zasebnem življenju ter na področju nasilja nad ženskami, spolnih in reproduktivnih pravic ter revščine.
Govorke na delavnici o spolnih in reprudoktivnih pravicah so Dr. Dunja Obersnel Kveder iz Ženskega lobija Slovenije, Dr. Barbara Mihevc Ponikvar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr. Mojca Urek iz Fakultete za socialno delo.
Govorke so predstavile zahteve, ki jih moramo sprejeti, da ohranimo in sprejemeno pravice žensk na področju spolnosti, enakosti spolov, materinstva, starševstva ter duševnega zdravja.
Raziskave kažejo, da so ženske, ki so preživele nasilje pogosteje uporabnice služb duševnega zdravja, zato je pomembna zahteva po senzibilizaciji teh služb za prepoznavanje in pravilno ukrepanje pri nasilju nad ženskami in otroki.
Iz desne proti levi ga. Sonja Lokar iz ŽLS, ga. Martina Vuk iz MDDSZ ter Tanja Šket iz Ženske svetovalnice.
Na konferenci Ženske 20 let po Pekingu je bil sprejet FEMINISTIČNI MANIFEST 2014, ki opozarja, da so pravice žensk človekove pravice, ki jih v zadnjih letih moramo predvsem ubraniti, da nam ne bi bile odvzete ter navaja zahteve za potrebne spremembe na vseh pomembnih prodročjih delovanja žensk, tako zasebno kot javno.
Konferenco je z osebno zgodbo, ki je navdahnila udeleženke, zaključila Državna sekretarka ga. Martina Vuk, ki je povedala, da je pripravljana z nevladnimi organizacijami vselej sodelovati, kljub krizi, ker razume, pomen in vrednost, ki ga prinašamo s svojim delom.
Konferenca je bila uspešna in navdihujoča. Hvala vsem ženskam!]]> 
]]>
