#NisiSama|Tudi v Ljubljani razkrito spolno nadlegovanje mlade igralke


“Me too”

Gibanje #MeToo (Jaz tudi) z različnimi sorodnimi imeni je družbeno gibanje proti spolni zlorabi in spolnemu nadlegovanju.

Izraz “Jaz tudi” je v tem kontekstu leta 2006 na Myspace prvotno uporabila preživela aktivistka zoper spolno nadlegovanje Tarana Burke. Podobno, kot druga gibanja za socialno pravičnost in opolnomočenje, temelji “Me too” na prekinitvi tišine in opolnomočenju žensk z empatijo in solidarnostjo, zlasti mladih in ranljivih, da svojo moč izrazijo z demonstracijami in jasno pokažejo, koliko žensk je preživelo spolni napad in nadlegovanje, zlasti na delovnem mestu.

Po razkritju razširjenih obtožb o spolni zlorabi se je gibanje začelo širiti kot hashtag (#) na družbenih omrežjih. Ameriška igralka Alyssa Milano je objavila: “Če bi vse ženske, ki so bile spolno nadlegovane ali zlorabljene, kot status napisale “Jaz tudi”, bi ljudem morda dali občutek, kako velik je problem.”

Sledile so številne odmevne objave in odzivi ameriških zvezd, katere so s široko medijsko pokritostjo in razprav o spolnem nadlegovanju, zlasti v Hollywoodu, privedle do odmevnih odpuščanj, pa tudi kritik in reakcij.

Potem ko so milijoni ljudi besedno zvezo “Me too” začeli uporabljati, se je razširila tudi v druge jezike

 

Nisam tražila #Nisisama

Potem ko je igralka Milena Radulović spregovorila o spolnem nadlegovanju in  uglednega profesorja in režiserja obtožila posilstva, so se v le nekaj urah povezale ženske iz celotne regije.  Zaupale so si svoje travme in si povedale #Nisisama.

 

Tudi v Sloveniji #Nisisama

Tudi v Sloveniji je sledila javna izpoved slovenske igralke Mie Skrbinac, ki je spregovorila o spolnem nadlegovanju med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Kliknite na sliko za ogled posnetka.

Mia pove kako je občutila spolno nadlegovanje.

Stiska, ki jo v takem primeru občutiš in posledice ki jih nosiš so ogromne. Gre za postopno izgubo dostojanstva, samospoštovanja, lastne vrednosti.

Spolno nasilje pogosto vzame žrtvi moč, tako da najpogosteje žrtev ne more odreagirati in potrebuje veliko časa da lahko o tem spregovori.

Mia razkrije, zakaj ni takoj razkrila spolno nasilje: 

Sram me je bilo. Sram me je bilo priznati to sami sebi, imela sem se za močno žensko z jasnimi stališči in to da ne znam v taki situaciji reagirati, da otrpnem, mi je bilo zelo težko nositi.

Za zaustavitev nasilja ni dovolj le preživetje, saj se nasilje z umikom ne prekine, nasilnež si poišče druge žrtve in nadaljuje z nasiljem:

In tudi kasneje ko sem zapustila akademijo, sem večkrat slišala, da se je opozarjalo na ta primer, na dotičen primer, da se je imenovalo profesorja, da se je opozarjalo druge profesorje, pa ta dotični profesor še vedno predava.

Mia s tem ko ni razkrila ime povzročitelja nasilja želi, da se pregon nasilja ne konča pri dotičnem primeru, temveč želi zaščiti prihodnje generacije deklet in žensk, ki jim bo omogočeno dostojno življenje brez zlorab in nasilja.

Če ste žrtev nasilja nas kontaktirajte.

Pomagali vam bomo, da se nasilje ustavi.

]]>

UTRINKI IZ AKCIJE OB MENDARODNIH DNEVIH BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI

Vlasta NUSSDORFER, kot osrednja ambasadorka EKIPE ZA NENASILJE Društva Ženska svetovalnica. Častni gostje akcije, ki sta jih sprejeli varuhinja človekovih pravic ga. Vlasta NUSSDORFER in predsednica društva Lucija UŽMAH, so bili predsednik Republike Slovenije g. Borut PAHOR, župan Mestne občine Ljubljana g. Zoran JANKOVIĆ in predsednik Socialne zbornice Slovenije g. Nace KOVAČ.

 IMG_5968

DSC_9573 Vabilu na akcijo so se številčno odzvali tudi podporniki nenasilja, med njimi operna pevka Alenka Gotar, fotograf Črt Slavec, ambasador lanske Ekipe za nenasilje Nenad Milikič, svetovalka predsednika Računskega sodišča Njives Prelog, odvetnica Anja Štrovs, psihiatrinja Andrea Užmah Kučina, psihologinja Andreja Pšeničny, predstavnica Centra za tujce Slovenske policije Nataša Bombač s partnerjem Boštjanom Šiftarjem, glasbenik Gušti, mistra Slovenije Miha Dragoš in Matjaž Kumelj, manekenka Iryna Osypenko Nemec, košarkar Slavko Kotnik s hčerko Katjo, ter mnogi drugi. IMG_5980 Ambasadorji Ekipe za nenasilje, častni gostje, vabljeni in naključni obiskovalci so se s svojim podpisom simbolično včlanili v Ekipo za nenasilje, s tem so izrazili ničelno toleranco do nasilja nad ženskami in otroci ter hkrati podprli aktivnosti za preprečevanje nasilja v družini. IMG_5979 .]]>

OBVESTILO O HUMANITARNI AKCIJI OB MEDNARODNIH DNEVIH BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI

»Ekipo za nenasilje« sestavljajo varuhinja človekovih pravic ga. Vlasta NUSSDORFER, vodilna humanitarka in zagovornica nenasilja, g. Feliks STREHAR, pomočnik policije PP Moste, ga. Jasna BLAHA, zdravnica splošne medicine, ga. Maja MIKLIČ, specialistka družinske medicine, ga. Maja KOKALJ, reševalka, in g. Peter NAPOTNIK, reševalec. Družba EUROPLAKAT d.o.o., s posluhom za družbeno odgovornost ter občutkom za pomoč ranljivim skupinam, nam je zagotovila 50 brezplačnih plakatnih mest na območju Ljubljane, ki bodo širšo lokalno skupnost od dne 19.11.2013 do dne 03.12.2013 obveščali o mednarodnih dnevih boja zoper nasilje nad ženskami, pri pripravi in izvedbi akcije pa so nam pomagali tudi naslednji zagovorniki nenasilja in projektni partnerji: fotograf in oblikovalec Črt SLAVEC, ODVETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE ter družbe AVANT CAR d.o.o., PACIENT d.o.o. in PETROL d.d. Osrednji dogodek v naši organizaciji se bo odvijal dne 23.11.2013 v City Park-u v Ljubljani med 11:00 in 17:00 uro. Še nekaj pomembnih podatkov:

  • DRUŠTVO ŽENSKA SVETOVALNICA je strokovna, humanitarna in nepridobitna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva oziroma psihosocialne pomoči in samopomoči žensk, ki so žrtve nasilja ali imajo motnje hranjenja.
  • Borimo se proti vsem oblikam diskriminacije ter drugim pojavnim oblikam kršitev človekovih pravic in dostojanstva, posebej pa se zavzemamo za pravice žensk in otrok. Društvo je bilo ustanovljeno oktobra leta 1994. Dne 30.05.2001 smo pridobile status društva v javnem interesu na področju socialnega varstva ter dne 07.10.2004 tudi status humanitarne organizacije.
  • Delovanje nam omogočata Mestna občina Ljubljana in Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
  • Pod okriljem društva delujejo trije programi:
    • program Krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja, omogoča ženskam in njihovim otrokom takojšen umik iz grozečega okolja v primeru akutnega nasilja in psihosocialno obravnavo, spremstvo ter zagovorništvo, ter deluje 24 dni na dan, vse dni v letu, od leta 2005 dalje, kot prvi v Sloveniji,
    • programa Psihosocialna pomoč ženskam, žrtvam nasilja in Pomoč pri motnjah hranjenja, ki zagotavljata informiranje, psihosocialno individualno in skupinsko svetovanje, tako ženskam kot njihovim svojcem, dežurni telefon, zagovorništvo, informacije o pristojnostih javnih služb in pomoč pri organizaciji skupin za samopomoč.
  • O akciji dne 23.11.2013 – v City Parku v Ljubljani (BTC) bomo med 11:00 in 17:00 uro na dveh stojnicah skupaj s predstavniki in predstavnicami policije in zdravstvenih ustanov, kot ostalimi osebami, ki pomagajo ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, vabljenim gostom (mediji, Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, Mestna občina Ljubljana, sorodne nevladne organizacije, druga zainteresirana javnost) ter naključnim obiskovalcem delili osveščevalno informativne letake, gostje in obiskovalci pa se bodo simbolično včlanili v ‘Ekipo za nenasilje’ (v lanski akciji dne 24.11.2012 se je v ekipo s podpisom v knjigo ekipe včlanilo preko 900 oseb),
  • o akciji splošno – Organizacija združenih narodov je 25. november proglasila za Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. 16 dni akcij proti nasilju nad ženskami je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Prva kampanja je potekala leta 1991, že leta 1997 pa so v njej sodelovale ženske nevladne organizacije v več kot 120 državah po svetu. 16 dni akcij se začne s 25. novembrom, Mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami, in se zaključi z 10. decembrom, Svetovnim dnevom človekovih pravic.
]]>

ZGODBE ŽENSK DANAŠNJEGA ČASA

»V zakonu sem rodila tri otroke, jih v glavnem vzgojila sama, mož se ni brigal za vzgojo. Oglasil se je samo takrat, ko niso imeli dobrih ocen ali ko so se neprimerno vedli – v smislu »ti si kriva, saj ti skrbiš za njihovo šolo…« Ko je bil sin star 12 let in ga nisem zmogla več sama obvladovati, se je odločil, da je čas, da ga začne disciplinirati s pretepanjem… Za sinovo vedenje sem bila seveda spet kriva jaz, kako sem ga vendar vzgojila? Ko je hči prišla domov z uhanom v popku, sem jo lepo prosila, naj to skrije, ker če bo oče to videl, bo groza! Vsi smo hodili po prstih, da ga ne bi vznemirjali.« »V zakonu sem 30 let plačevala položnice, odplačevala kredit za stanovanje, kupovala hrano, skrbela za gospodinjstvo. On pa je svojo plačo vsak mesec porabil izključno za svoje potrebe…« »Mož je celi družini leta in leta grozil z orožjem; ker je lovec, je imel doma nekaj pušk. Grozno smo se ga vsi bali, nihče mu nikoli ni upal ugovarjati… Ko se je hči odselila in zbrala pogum, da mu je povedala, kako smo se v družini počutili, je vse zanikal…« »Stara sem 12 let, dobila sem menstruacijo, zato moj oče meni, da sem dovolj stara da postanem žena, mama in da se neham šolati. Išče mi moža, moja cena za katero me bo oče prodal mi ni znana.« »Posilili so me na zabavi. Bilo jih je več, mislim, da trije. Na začetku sem se upirala. Ko sem videla, da ne zmorem več, sem nehala. Potem sem omedlela in se ne spomnim, kaj se je še dogajalo. Zdaj se bojim hoditi sama po cesti, nenehno se oziram čez ramo, strah me je ljudi, zapiram se vase, dvakrat sem se že poskusila ubiti…« »Partner nadzira vsak moj korak. Če ne pridem ob dogovorjeni uri domov, me zmerja in kriči name. Otroka sta že povsem prestrašena, govorita po tiho, ko je on doma, hčerka pa še vedno lula v hlače…« »Skrbim za gospodinjstvo, za otroka, hodim na roditeljske sestanke, v vrtec, skrbim za zdravniške preglede, ju vozim na dodatne dejavnosti, pišem opravičila, sem na bolniški, ko sta bolna… Kuham, perem, pospravljam, delam skupaj z njima domače naloge, se pogovarjam o njunih težavah… Ko pride mož domov, leže na kavč, prebere časopis in čaka na kosilo. Počutim se kot moja mama, čeprav sem si kot petnajstletnica prisegla, da ne bom živela tako, kot je ona.« »Večkrat na teden si partner »vzame«, kar je njegovo, kot temu reče on. Ni mi do spolnih odnosov. Sem utrujena, potrebujem počitek, lepo besedo, topel objem. Počutim se posiljeno.« »Gospodarska kriza nas je popolnoma uničila. Oba z možem sva ostala brez službe. Doma so vedno hujše napetosti, saj ni denarja, lačni smo in ne vemo, kaj bo prinesel jutri…« To so zgodbe žensk, ki jih srečujemo vsak dan na cesti, v trgovini, v službi… Na obrazu ne morete prebrati njihovih zgodb. Skrivajo svojo stisko, saj so ponosne in ne želijo pomilovanja. V naši družbi so še vedno močno zakoreninjene družbeno konstruirane vloge žensk in moških, hierarhija med spoloma je še vedno trdno zasidrana v glavah ljudi. Dokler bo družba podpirala takšno ureditev, bo zgoraj opisanih zgodb še veliko.

Zato vzgajajmo mlade deklice v duhu odločnosti, samozavesti, razvijajmo njihovo pozitivno samopodobo! Dečke in deklice učimo v duhu enakovrednosti obeh spolov, saj bomo le tako sčasoma dosegli spremembe – spremembe v glavah, spremembe za boljšo prihodnost naše družbe.
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo Ženska svetovalnica in Ženski lobi Slovenije .]]>

Nismo se borile za to!

Današnje razmere v Sloveniji in po svetu so pokazale, da so ženske tiste, ki nosijo bremena napačnih odločitev družbe na svojih ramenih. Brezposelnost in ukinjanje socialnih sredstev najbolj prizadenejo ženske in otroke. Pojmi kot so revščina, stigma in nasilje označujejo življenja mnogih žensk, ki iščejo izhod iz stiske. Ženske v današnji družbi se lomijo pod težo bremen, ki jim jo diktira družba in družina. Vloge gospodinje, dobre hčere, marljive žene, ljubeče mame, zavzete delavke, ljubice, dobrotnice, intelektualke in še katera, vodijo v zelo stresen način življenja, v katerem ni časa, za zadovoljitev potreb in želja ženske. Kaj pomeni biti ženska v današnji družbi? Je res ženska dobra samo toliko, kolikor dobro so izpolnjene njene vloge? Biti ženska v sodobni družbi pomeni znati hitro in spretno manevrirati z izzivi, ki jih prinaša življenje in prevzemati odgovornosti še za tiste, ki tega ne zmorejo ali nočejo sami. Ženske, ki doživljajo nasilje, dolga leta preživijo v upanju, da bo bolje in prenašajo zmerljivke in žaljivke v prepričanju, da morajo vendarle potrpeti zaradi otroka. In ko otrok odraste se nemalokrat poslužuje ravnanj, ki se jih je naučil in ženska se zlomi pod težo krivde in sramu. Življenje postane pretežko, da bi ga nosila sama in pride po moč v Žensko svetovalnico. Danes je čas, da ženska postavi sebe na prvo mesto in poskrbi za svoje potrebe ter uresničuje svoje želje.

VABLJENA NA SKUPINO ZA ŽENSKE V STISKI, KJER SE BOMO POGOVORILE O REŠITVAH

Pišite nam: tanja@svetovalnica.org ali nas pokličite na 01- 251 1602

]]>